Uvodne besede – Trieletni cikel – Škof Dionysius Paul Lakovich

Za svetega Bazilija je glavno vodilo k popolnemu življenju Sveto pismo. Daljša in krajša pravila sestavlja 60 odstotkov citatov iz Svetega pisma. Tako 1500 citatov iz Svetega pisma predstavlja osnovo za 55 daljših in 318 krajših pravil.

Zato sveti Bazilij in drugi vatikanski koncil delita isti svetopisemski temelj. Zato lahko z gotovostjo trdimo, da je sveti Bazilij danes izjemno aktualen.

Mi, ki smo krščeni v imenu Svete Trojice, smo poklicani, da iščemo Boga in ga poslušamo: da beremo in molimo s Svetim pismom ter ga delimo z našo skupnostjo.

Mi, ki smo zbrani v imenu Očeta (vira Ljubezni); v imenu Jezusa Kristusa, ki je razodel Očetovo ljubezen kot Pot, Resnico in Življenje, da bi lahko opravljali njegovo delo.

V imenu Svetega Duha, da bi kot skupnost krščenih gradili občestvo, delili svoje osebne darove; bili pozorni na potrebe Cerkve, zmožni brati znamenja časov in ustvarjalno stopati naproti tistim, ki so v stiski (glej bazilijansko Bazilijado).

Bazilijanska askeza:

Pustiti se voditi Svetemu Duhu, da bi se, tako kot Jezus, lahko borili proti hudičevim skušnjavam.

Hudič ponuja uporabo lastnih darov, da bi imeli »kruh v izobilju«, medtem ko askeza po Jezusovem zgledu pomeni biti sposoben deliti svoj kruh z drugimi, biti kruh življenja, biti sposoben darovati svoje telo kot žrtev, preliti svojo kri …

Hudič ponuja moč nad drugimi, biti prvi, medtem ko je askeza, po Jezusovem zgledu, služenje, kajti Jezus ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge. »On je tisti, ki streže« (Lk 22,27).

Hudič nas mika, da bi iskali lasten užitek in svojo voljo, medtem ko nas Jezusova askeza kliče k poslušanju Boga in naših mentorjev ter k pozornosti na potrebe drugih.

Peter predlaga, naj ne gre v Jeruzalem, da bi tam trpel in umrl, medtem ko je Jezusova askeza iti v Jeruzalem, da bi izpolnil Očetovo voljo.

Na Kalvariji so pismouki in farizeji pristopili k njemu, ko je bil že križan, in ga mikali, naj stopi s križa, celo z zelo »pobožnim« pretvezo: »Če si Božji Sin, stopi s križa in verjeli bomo vate« (Mt 27,42). Vendar Jezusova askeza leži v njegovi zvestobi poslanstvu, ki mu ga je zaupal nebeški Oče, vse do konca — celo takrat, ko je čutil, da ga je nebeški Oče zapustio, ko je vpil: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« — dokler ni izročil svojega duha v roke nebeškega Očeta. Zvest svojemu poslanstvu in posvetitvi do samega konca.

Askeza najde svoj vrhunec v evharistiji: »Moje telo, ki se daje za vas; moja kri, ki se preliva …«, kar se izpolnjuje v evharističnih darovih, v evharističnem načinu življenja, ko drugim dajemo svoje telo v »jed« in svojo kri v »pijačo« — natančneje takrat, ko poslušamo drug drugega, si služimo in delimo vsakdanji kruh ter dajemo nekaj svojega za ohranjanje življenja drugih. In takrat »Sveti Duh pride nad nas in nad posvečene darove«, in nas naredi za eno telo s Kristusovim telesom. Takrat bomo vstali.

Poskušal sem ponuditi nekaj splošnih smernic v pomoč pri izvajanju triletnega programa priprave na 1700-letnico rojstva našega svetega očeta Bazilija Velikega in obnovo bazilijanskega ideala.

Naj bo Gospodov blagoslov z vami, da bi Božja milost in občestvo Svetega Duha, ki sta spremljala našega svetega očeta Bazilija Velikega, prišla tudi na vse nas!

Škof Dionysius Paul Lakovich