V: Ob začetku triletja priprav na jubilej ob 1700-letnici rojstva svetega Vasilija Velikega, kakšen pomen ima za vas današnja vrnitev k duhovni zapuščini svetega Vasilija?
O: Zame pomeni vrnitev k zapuščini svetega Vasilija ponovno srečanje z nekom, ki nas ima danes še veliko naučiti. Njegov način življenja vere me navdihuje v tem smislu, da ni ločeval molitve od vsakdanjega življenja, temveč si je prizadeval ljubiti Boga in služiti drugim na konkreten način. Na tej poti proti jubileju čutim, da je to priložnost za boljše spoznavanje naših korenin, prenovo našega poklica in osvežitev spomina na to, zakaj kot bazilijanci sledimo tej karizmi.
V: Homilija nas vabi: „pazi nase“. Kako ta klic odmeva v vašem osebnem, skupnostnem življenju in poslanstvu?
O: Ta stavek me spodbuja k razmišljanju o pomembnosti pogleda vase in preverjanja, kako živim svojo pot. Včasih med številnimi dejavnostmi in odgovornostmi pozabimo poskrbeti za svoje duhovno in čustveno življenje. Osebno me vabi, da več časa posvetim molitvi in srečanju z Bogom. V skupnosti me opominja na pomembnost življenja z več potrpežljivosti, poslušanja in razpoložljivosti, ko „prenašamo drug drugega“. Pri poslanstvu pa me opominja, da lahko drugim dam nekaj resničnega le, če najprej negujem svoj lastni odnos z Bogom.
V: Kako bi želeli živeti to pot jubilejne priprave kot član bazilijanske družine?
O: Ta čas bi želel živeti kot priložnost za osebno in skupnostno rast. Želim ga izkoristiti za poglobitev bazilijanske karizme in utrditev pripadnosti bazilijanskemu redu.